Bosna in Hercegovina

Z avtobusom po Bosni in Hercegovini (maj 2022)

Prvič sem se odpravila na mini potovanje z avtobusom preko agencije in vsekakor mi ni bilo žal. Izbrala sem prvomajski oddih po Bosni in Hercegovini in spoznala, da mi je aktivna oblika dopusta veliko bolj pri srcu kot brezdelje in poležavanje.

SARAJEVO

V zgodnjih urah smo se z avtobusom podali proti BiH in prvi postanek opravili v Sarajevu. Ogledali smo si mesto in njegove lepote – mestni trg, Principov most, džamijo, katedralo, cerkev, mestno hišo in še mnogo znamenitosti iz časa Avstro-Ogrske. Sprehodili smo se skozi Tunel upanja, po katerem so domačini bežali pred vojnimi razmerami, ogledali pa smo si tudi izvir reke Bosne. Zvečer sem v mestu poskušala najti restavracijo, kjer bi povečerjala, a ker je bilo v državi še vedno dovoljeno kajenje v notranjih prostorih, sem zaradi neprijetnega vonja idejo hitro opustila in povečerjala kar v hotelski restavraciji.

MOSTAR – JABLANICA – TITOV BUNKER V KONJICU

Naslednji dan smo se podali na ogled Titovega bunkerja, varnega pred takratnimi potenialnimi nuklearnimi napadi, in še nekaj čudovitih naravnih lepot. Bunker me je vsekakor osupnil, saj je bil zgrajen s takratnemu svetu nepoznano tehnologijo – na trg je namreč prišla šele 20 let pozneje. Tudi velikost objekta je bila nepredstavljiva, enako kot njegova notranja urejenost s sodobno opremljenimi sobami ki niso dajale občutka življenja v bunkerju. Pot smo nadaljevali do Mostarja, kjer je ob čudovitih razgledih zastal dih. Sprehodili smo se po najstarejšem mostarskem bazarju in videli še nore skakalce, ki za denar iz mosta skačejo v mrzlo reko z največ 18 stopinjami. Vroč popoldan sem pregnala z okusno hrano in kokteilom v eni o mestnih restavracijah ob reki, za piko na i pa si privoščila še sladoled.

TRAVNIK – JAJCE – BANJA LUKA

Zadnji dan popotovanja je bil na vrsti ogled Travnika, Jajca in Banja Luke. Spet so nas spremljali prečudoviti razgledi in okusni sladoledi, obilica zgodovine in prijeten sonček. Ogledali smo si muzej, posvečen zasedanju AVNOJ-a ter centra obeh mest, Travnika in Jajca. Naš zadnji postanek je bil v Banja Luki, kjer smo zaradi praznika imeli kar nekaj težav z iskanjem odprte restavracije za kosilo, a smo na koncu našli ugledno hotelsko restavracijo, kjer je hrana sicer bila okusna, a so porcije bile smešno majhne. Solata sopotnice je izgledala kot nagrobna ikebana, ob kateri smo se pošteno nasmejali.

PRED NASLEDNJIM POPOTOVANJEM…

Na tem popotovanju sem se naučila, da se je za dolge vožnje z avtobusom potrebno ustrezno pripraviti – večplastno oblačenje, deka in vzglavnik so več kot dobrodošli, pomembna je tudi zadostna količina pijače in prigrizkov. Za popotovanje v družbi so priporočljive magnetne igre za popotovanja, ki vsekakor močno skrajšajo dolgotrajne poti.

Tudi za pohajkovanje po mestu je priporočljivo imeti manjši nahrbtnik za osebne potrebščine, pri čemer naj bosta denarnica in telefon spravljena na varnem, daleč od dolgih prstov tatov. S seboj sem imela usnjeno “vrečko-nahrbtnik”, ki je sicer bila varna pred tatovi, a so naramnice iz debelejše vrvi bile neprimerne za daljši čas hoje – bolj primerne bi bile običajne široke naramnice iz blaga, ki bi težo pijače in vseh ostalih obveznih potrebščin enakomerno porazdelile po ramenih.

“Ni važno, kako daleč potuješ, pomembno je, kaj prineseš nazaj – spomine, izkušnje in navdih.”